Zapustil nas je Johnny ''Dizzy'' Morre

(5.10.1938 - 16.8.2008)

  V soboto je za posledicami raka v 69. letu starosti umrl eden od ustanovitvenih članov skupine Skatalites, trobentač Johnny ''Dizzy'' Morre. To je že šesti član legendarnih Skatalitesov, ki nas je zapustil. Pred njim so v večna lovišča odšli že: trombonist Don Drummond, klaviaturist Jackie Mittoo ter saxofonisti Tommy McCook, Roland Alphonso in Jerome 'Jah Jerry' Hinds. 

Johnny ''Dizzy'' Morre (rojen John Arlington Moore v Kingstonu) je bil poleg Dona Drummonda, Lesterja Sterlinga in Rica Rodrigueza, tudi sam učenec slavne Alpha Boys School, ki jo vodijo nune na čelu z karizmatično Sister Ignatius. Omenjena četvorka je kasneje skupaj z Rolandom Alphonsom tvorila pihalno sekcijo v skupini Skatalites. Skupina je v originalni zasedbi obstajala le dobro leto in z njihovim razpadom se praktično konča ska obdobje katerega izrine prihod novega "rock steady" ritma. A vseeno so v tem kratkem času posneli neverjeten materijal v raznih studijih. Kasneje, po razpadu skupine je Johnny ''Dizzy'' Morre snemal v studijih  za producente kot sta Clement 'Coxsone' Dodd (Studio One) in njegov rival Arthur 'Duke' Reid ki je vodil Treasure Isle. Poleg studijskega igranja je po svetovnih turnejah spremljal tudi največje reggae zvezde kot sta Yami Bolo in Bunny Wailer.

Že kot mladenič po končani gimnaziji odide iz revnega podeželja v Kingston za boljšim življenjem. Pri svojem botru se izuči za tiskarskega mojstra in kasneje kot založnik izdaja časopis "The Watchman". Z 22. leti začne potovati po Srednji Ameriki, kjer proučuje kolonialni odnos do delavskega črnskega sloja. Leta 1914 na Jamajki ustanovi ''Universal Negro Improvement Association'' (UNIA), ki kasneje postane internacionalna organizacija katere moto je "One God! One Aim! One Destiny". Pravtako ustanovi celo verigo tovarn in trgovin, restavracijo, pralnico, bolnišnico, krojaško in šiviljsko delavnico, trgovino z modnim blagom, tiskarno, manjšo vojsko in ladijsko paroplovno delniško družbo Black Star Liner, za povratek v Afriko.

Leta 1916 imigrira v ZDA,  kjer širi svojo idejo o svobodi, zato ga po preiskavi FBI obsodijo, zaprejo in izženejo iz države. Leta 1928 je odpotoval v Ženevo, kjer je za ligo narodov predstavil »Peticijo črnske rase«. Peticija je poudarjala zlorabo črncev po celem svetu in zahtevala odškodnino. Na Jamajki leta 1929 ustanovi prvo sodobno politično stranko na otoku, ''People's Political Party'' in kandidira na predsedniških volitvah, vendar ni izvoljen, saj večina njegovih volilcev nima volilne pravice. Leta 1935 je odšel v London kjer je živel in delal do svoje smrti. Garveyevo telo so balzamirali in pokopali na pokopališču v Londonu. Novembra leta 1964 so njegove posmrtne ostanke vrnili na Jamajko in ga pokopali na pokopališču National Heroes Park. Garveya so po smrti proglasili za narodnega heroja Jamajke. Garvey  se je zavzemal za repatrijacijo črnega ljudstva nazaj v Afriko in osvoboditev izpod kolonijalnih oblasti tako v Afriki kot seveda tudi drugod po svetu. Rastafarijanci Garveya vidijo kot preroka, saj je napovedal kronanje etiopijskega cesarja - Ras Tafari.

http://www.marcusgarvey.com/